Potrebno znanje

Prav pride dobro poznavanje ukazne vrstice GNU/Linux in osnovnih pojmov programiranja. Čeprav tole ni uvod v samo programiranje, pojasnjuje (oziroma si vsaj prizadeva pojasniti) številne osnovne pojme.

Uporaba tega spisa

Ta spis vam bo prišel prav v naslednjih primerih: Nekaj veste o programiranju in bi radi začeli pisati lupinske skripte. Nekaj malega se vam sanja o programiranju in bi vam prišel prav kak napotek. Želeli bi videti nekaj lupinskih skriptov in komentarjev, da bi lahko začeli pisati lastne. Selite se iz DOS/Windows (oziroma ste se pravkar preselili) in bi želeli narediti "paketne" procese. Tako ste navdušeni nad računalništvom, da preberete vsak how-to, ki vam pride pod roke. Zelo preprosti skripti

Ta HOW-TO bo postregel z nekaj namigi o lupinskih skriptih, ki bodo močno oprti na zglede.

V tem delu boste našli nekaj kratkih skriptov, ki vam bodo pomagali razumeti različne tehnike. Tradicionalni skript 'Hello World'

#!/bin/bash echo Hello World

Ta skript ima samo dve vrstici. Prva pove sistemu, kateri program naj uporabi pri zaganjanju datoteke.

Drugo vrstico sestavlja edini ukaz, ki ga skript izvede, in ta izpiše 'Hello World' na terminal.

Če dobite nekaj kot ./hello.sh: Command not found., je verjetno napačna prva vrstica, '#!/bin/bash' - da bi ugotovili pravilno pot do bash, izvedite 'whereis bash' ali poglejte v poglavje 'Iskanje bash'. Zelo preprost skript za varnostno kopijo

#!/bin/bash tar -cZf /var/moja-varnostna-kopija.tgz /home/jaz/

V tem skriptu namesto izpisovanja sporočila na terminal naredimo arhiv uporabnikovega domačega imenika. Ne uporabljajte tega skripta - na voljo je tudi veliko boljši, predstavljen bo pozneje. Vse o preusmerjanju Teorija in hitri napotki

Opisniki datoteke so trije - stdin (standardni vhod), stdout (standardni izhod) ter stderr (standardni izhod za napake).

V osnovi lahko: preusmerite stdout v datoteko preusmerite stderr v datoteko preusmerite stdout v stderr preusmerite stderr v stdout preusmerite stderr in stdout v datoteko preusmerite stderr in stdout v stdout preusmerite stderr in stdout v stderr 1 'predstavlja' stdout in 2 stderr.

Drobno pojasnilo za boljšo predstavo o teh stvareh: z ukazom less si lahko ogledate tako stdout (ki bo ostal v medpomnilniku) kakor stderr, ki se bo izpisal na zaslon, vendar bo izginil, ko se boste poskušali premikati po medpomnilniku. Zgled: stdout v datoteko

To bo preusmerilo izhodni tok programa v datoteko. ls -l > ls-l.txt V tem primeru bo ustvarjena datoteka z imenom 'ls-l.txt'. V njej bo tisto, kar bi se sicer izpisalo na zaslon, ko bi pognali ukaz 'ls -l'. Zgled: stderr v datoteko

Takole lahko standardni izhod za napake preusmerimo v datoteko. grep da * 2> grep-napake.txt Ustvarjena bo datoteka z imenom 'grep-napake.txt', v njej pa bo vse, kar bo ukaz 'grep da *' izpisal na stderr. Zgled stdout v stderr

Tu bomo izhodni tok stdout preusmerili v isti opisnik datoteke kakor stderr. grep da * 1>&2 Del izpisa, ki bi sicer šel na stdout, bo v tem primeru preusmerjen na stderr. Zgled: stderr v stdout

To bo povzročilo, da bo izhodni tok stderr preusmerjen v isti opisnik datoteke kakor stdout. grep * 2>&1 Stderr del izhodnega toka bo tako preusmerjen na standardni izhodni tok - če boste ta ukaz prek cevovoda povezali s programom less, boste opazili, da bodo vrstice, ki navadno 'izginejo' (ker so izpisane na stderr), tokrat ostale vidne (ker smo jih preusmerili na stdout). Zgled: stderr in stdout v datoteko

Celoten izhodni tok programa bomo preusmerili v datoteko. To včasih pride prav pri izvajanju opravil v cronu, ko želite ukaz "utišati". rm -f $(find / -name core) &> /dev/null Ta ukaz (še vedno smo pri vnosu v cron) bo zbrisal vse datoteke z imenom 'core' v kateremkoli imeniku. Naj vas opozorim, da morate biti precej gotovi glede tega, kaj bo ukaz storil, če boste njegov izhod zavrgli. Cevovodi

To poglavje preprosto in praktično razloži, kako uporabljati cevovode in zakaj bi to sploh hoteli. Kaj so cevovodi in zakaj bi jih hoteli uporabljati

Cevovodi vam omogočajo (zelo preprosto) povezati izhodni tok enega programa z vhodnim tokom drugega. Zgled: preprost cevovod s programom sed

To je zelo preprost način uporabe cevovodov. ls -l | sed -e "s/[aeio]/u/g" V tem primeru se zgodi naslednje: najprej se izvede ukaz 'ls -l', njegov izhodni tok pa je - namesto da bi se izpisal na terminal - posredovan programu sed, ki nato izpiše, kar mu je zaukazano. Zgled: alternativa ukazu 'ls -l *.txt'

To je verjetno bolj neroden način izvajanja 'ls -l *.txt', vendar je tu zaradi prikaza delovanja cevovodov in ne zaradi odločanja o primernosti rabe ukaza samega. ls -l | grep "\.txt$" Tu je izhodni tok ukaza 'ls -l' posredovan programu grep, ki nato izpiše vrstice, ki ustrezajo regularnemu izrazu "\.txt$". Spremenljivke

Spremenljivke lahko uporabljate prav tako kakor v vseh drugih programskih jezikih. Podatkovnih tipov tu ni - spremenljivko lahko sestavlja število, znak ali niz znakov.

Spremenljivke vam ni treba deklarirati, ustvari se, brž ko ji pripišete vrednost. Zgled: Hello World! z uporabo spremenljivk

#!/bin/bash NIZ="Hello World!" echo $NIZ

Vrstica 2 ustvari spremenljivko z imenom NIZ in ji priredi niz "Hello World!". VREDNOST spremenljivke nato dobimo tako, da na začetek postavimo znak '$'. Če tega znaka ne boste uporabili, bo izhod programa drugačen - verjetno ne tak, kot bi želeli (kar poskusite!). Zgled: Zelo preprost skript za varnostno kopijo (nekoliko boljši)

#!/bin/bash DATOTEKA=/var/moja-varnostna-kopija-$(date +%Y%m%d).tgz tar -cZf $DATOTEKA /home/jaz/

Ta skript prinaša še eno novost. Za začetek morate razumeti ustvarjanje spremenljivke in prirejanje vrednosti v vrstici 2. Gotovo ste opazili izraz '$(date +%Y%m%d)'; če boste skript tudi pognali, boste ugotovili, da izvede ukaz med oklepaji in zajame njegov izhod.

Ime izhodne datoteke tega skripta bo vsak dan drugačno, ker smo za ustvarjanje imena uporabili ukaz date s predpisano obliko izhoda (+%Y%m%d). To lahko še nadalje spremenite z drugačnim predpisom oblike.

Še nekaj zgledov:

echo ls

echo $(ls) Lokalne spremenljivke

Krajevne spremenljivke lahko ustvarimo s ključno besedo local. #!/bin/bash HELLO=Hello function hello { local HELLO=World echo $HELLO } echo $HELLO hello echo $HELLO

Ta zgled nazorno ponazarja uporabo krajevne spremenljivke. Pogojni stavki

Pogojni stavki vam omogočajo odločitev o izvajanju niza ukazov glede na ovrednotenje določenega izraza. Teorija

Pogojni stavki so številnih oblik. Najosnovnejša je: if then 1' pa kot resničen.

Pogojni stavki imajo tudi drugačne oblike, kot na primer: Še ena oblika pogojnih stavkov: Nekaj besed o sintaksi:

Osnovna zgradba pogojnega stavka v bash je:

if [izraz];

then

ukazi, če je 'izraz' resničen

fi Zgled: Osnovni pogojni stavek if .. then

#!/bin/bash if [ "foo" = "foo" ]; then echo izraz je ovrednoten kot resničen fi

Ukazi, ki se izvedejo, če je izraz v oglatih oklepajih ovrednoten kot resničen, so navedeni med 'then' in 'fi' - 'fi' označuje konec pogojenih ukazov. Zgled: Osnovni pogojni stavek if .. then ... else

#!/bin/bash if [ "foo" = "foo" ]; then echo izraz je ovrednoten kot resničen else echo izraz je ovrednoten kot neresničen fi Zgled: pogojni stavki s spremenljivkami

#!/bin/bash T1="foo" T2="bar" if [ "$T1" = "$T2" ]; then echo izraz je ovrednoten kot resničen else echo izraz je ovrednoten kot neresničen fi Zanke for, while in until

To poglavje razlaga zanke for, while in until.

Zanka Zanka Zgled zanke for

#!/bin/bash for i in $( ls ); do echo beseda: $i done

V drugi vrstici deklariramo spremenljivko i, kateri bomo pripisali različne vrednosti iz $( ls ).

Tretja vrstica bi bila po potrebi lahko tudi daljša, oziroma bi se pred 'done' (4) lahko zvrstilo več ukazov.

'done' (4) pove, da je ukazov, ki so uporabljali $i, konec in da lahko $i pripišemo novo vrednost.

Ta skript sicer ne počne ničesar koristnega, lahko pa bi mu na primer naročili, naj izpiše le določene datoteke (glej prejšnji zgled).

Zanka for kot v programskem jeziku C

Ta zanka je bolj podobna zanki for v C/perl. #!/bin/bash for i in `seq 1 10`; do echo $i done Zgled zanke while

#!/bin/bash STEVEC=0 while [ $STEVEC -lt 10 ]; do echo Stevec kaze $STEVEC let STEVEC=STEVEC+1 done

Ta skript 'posnema' dobro znano strukturo 'for' (C, pascal, perl itd.) Zgled zanke until

#!/bin/bash STEVEC=20 until [ $STEVEC -lt 10 ]; do echo STEVEC $STEVEC let STEVEC-=1 done Funkcije

Tako kakor v skoraj vsej programskih jezikih lahko tudi tu združite dele programa v funkcije - tako bolj smiselno organizirate program ali pa vadite umetnost rekurzije.

Deklaracija funkcije je na moč preprosta: function moja_funkcija { moji_ukazi }.

Funkcijo kličete tako, kakor bi bila drug program; samo napišete njeno ime.

Zgled funkcij

#!/bin/bash function izhod { exit } function hello { echo Hello! } hello izhod echo foo

Vrstice 2-4 opisujejo funkcijo 'izhod', vrstice 5-7 pa funkcijo 'hello'. Če niste popolnoma prepričani, kaj naredi ta skript, kar poskusite!

Kot vidite, funkcij ni treba deklarirati v kakem posebnem vrstnem redu.

Ko boste skript pognali, bo ta najprej klical funkcijo 'hello', nato funkcijo 'izhod'. Vrstice 10 skript ne bo dosegel nikoli. Zgled funkcije s parametri

#!/bin/bash function izhod { exit } function e { echo $1 } e Hello e World izhod echo foo

Ta skript je skoraj popolnoma enak prejšnjemu. Poglavitna razlika je funkcija 'e', ki izpiše svoj prvi parameter. Parametri, ki jih podamo funkciji, so obravnavani enako kakor parametri, podani skriptu. Uporabniški vmesniki Uporaba select za ustvarjanje preprostih menujev

#!/bin/bash IZBIRE="Pozdrav Izhod" select opt in $IZBIRE; do if [ "$opt" = "Izhod" ]; then echo koncano exit elif [ "$opt" = "Pozdrav" ]; then echo Hello World else clear echo nedovoljena izbira fi done

Če boste pognali ta skript, boste ugotovili, da programerji sanjajo o tako preprostem načinu ustvarjanja tekstnih menujev. Konstrukcija je na moč podobna 'for', le da namesto izvedbe seznama ukazov povpraša uporabnika za vsako 'besedo' v $IZBIRE.

Uporaba parametrov iz ukazne vrstice

#!/bin/bash if [ -z "$1" ]; then echo uporaba: $0 imenik exit fi IZVIRNA_MAPA=$1 CILJNA_MAPA="/var/varnostne_kopije/" DATOTEKA=home-$(date +%Y%m%d).tgz tar -cZf $CILJNA_MAPA$DATOTEKA $IZVORNA_MAPA

Kaj naredi ta skript, bi vam moralo biti jasno. Izraz v prvem pogojnem stavku preveri, ali je program dobil parameter ($1). Če ga ni, se skript konča z izpisom navodila za uporabo. Preostanek skripta verjetno razumete. Razno Branje uporabnikovega vnosa z read

Gotovo boste kdaj želeli, da uporabnik kaj vpiše. Tole je eden od možnih načinov: #!/bin/bash echo Vnesite svoje ime read IME echo "Zdravo, $IME!"

Z read lahko dobite tudi več vrednosti hkrati: #!/bin/bash echo Vnesite svoje ime in priimek read IME PRIIMEK echo "Zdravo, $PRIIMEK $IME!" Računanje

V ukazni vrstici poskusite tole:

echo 1 + 1

Če ste pričakovali, da boste dobili '2', boste nekoliko razočarani. Kaj storiti, če želite, da vam BASH pomaga izračunati nekaj računov? Rešitev je taka:

echo $((1+1))

Ta ukaz bo dal bolj 'smiseln' izpis. Isto lahko dosežete tudi takole:

echo $[1+1]

Če so v vaših računih ulomki ali težja matematika, lahko za računanje uporabite program bc.

Če na primer v ukazni vrstici poženete "echo $[3/4]", boste dobili rezultat 0, ker bash pri izračunih uporablja le cela števila. Za pravilni rezultat bo treba pognati "echo 3/4|bc -l", kar bo vrnilo pravilen rezultat - 0,75. Iskanje bash

Mike (glej Zahvale) v sporočilu piše:

Zgledi vedno uporabljajo #!/bin/bash .. morda bi lahko navedel navodilo, kako najti bash, če ga ni na tem mestu.

Še najbolje je uporabiti 'locate bash', vendar vsi sistemi nimajo programa locate.

'find ./ -name bash' v korenskem imeniku je navadno prav tako učinkovit.

Mesta, ki jih preverite:

ls -l /bin/bash

ls -l /sbin/bash

ls -l /usr/local/bin/bash

ls -l /usr/bin/bash

ls -l /usr/sbin/bash

ls -l /usr/local/sbin/bash

(več mest se trenutno ne morem domisliti... sicer pa sem bash po različnih sistemih našel na enem od navedenih mest.

Lahko poskusite tudi 'which bash'. Vrnjena vrednost programa

Bash shrani vrnjeno vrednost programa v posebno spremenljivko z imenom $?.

Naslednji zgled prikazuje, kako ugotoviti vrnjeno vrednost programa; predpostavljam, da imenika #!/bin/bash cd /dada &> /dev/null echo vv: $? cd $(pwd) &> /dev/null echo vv: $? Zajemanje izhoda ukaza

Ta kratki skript izpiše vse tabele iz vseh zbirk podatkov (če imate seveda nameščen MySQL). Popraviti morate ukaz mysql, da bo v njem veljavno uporabniško ime in geslo. #!/bin/bash DBS=`mysql -uroot -e"show databases"` for b in $DBS ; do mysql -uroot -e"show tables from $b" done Več izvirnih datotek

Več izvirnih datotek lahko uporabite z ukazom source.

__TO-DO__ Tabele Primerjalni operatorji za nize

(1) niz1 = niz2

(2) niz1 != niz2

(3) niz1 < niz2

(4) niz1 > niz2

(5) -n niz1

(6) -z niz1

(1) niz1 je enak niz2

(2) niz1 ni enak niz2

(3) __TO-DO__

(4) __TO-DO__

(5) niz1 ni prazen (v njem je en ali več znakov)

(6) niz1 je prazen Primerjave nizov

Primerjanje dveh nizov #!/bin/bash NIZ1='niz' NIZ2='Niz' if [ $NIZ1=$NIZ2 ]; then echo "NIZ1('$NIZ1') je enak NIZ2('$NIZ2')" fi if [ $NIZ1=$NIZ1 ]; then echo "NIZ1('$NIZ1') je enak NIZ1('$NIZ1')" fi

Andreas Beck je v svojem sporočilu predlagal uporabo To ni pretirano dobra zamisel, ker boste, če je $NIZ1 ali $NIZ2 prazen, deležni sporočila o napaki. Bolje je uporabiti x$1=x$2 ali "$1"="$2" Aritmetični operatorji

+

-

*

/

% (ostanek) Primerjalni aritmetični operatorji

-lt (<)

-gt (>)

-le (<=)

-ge (>=)

-eq (==)

-ne (!=)

Če znate programirati v C, preprosto izberite operator, ki ustreza izbranemu operatorju v oklepajih. Priročni ukazi

To poglavje je spet napisal Kees (glej Zahvale).

Nekateri izmed navedenih ukazov so že sami po sebi skoraj pravi programski jeziki, zato bo o njih povedano le najosnovnejše. Če boste želeli bolj poglobljen opis, si lahko ogledate njihove priročnike (man pages). Sed je neinteraktivni urejevalnik. Datoteke ne urejate s premikanjem kazalca po zaslonu, temveč sedu podaste skript navodil za urejanje in ime datoteke. Sed bi lahko opisali tudi kot filter. Oglejmo si nekaj zgledov: $sed 's/za_zamenjavo/zamenjava/g' /tmp/nekaj

Sed zamenja niz 'za_zamenjavo' z nizom 'zamenjava', pri čemer bere iz datoteke /tmp/nekaj. Rezultat bo poslan standardnemu izhodu (navadno konzola), lahko pa seveda na konec ukaza dodaste '>zajeto', kar bo preusmerilo izhod v datoteko 'zajeto'. $sed 12, 18d /tmp/nekaj

Sed bo izpisal vse vrstice razen 12. in 18. Izvirne datoteke ta ukaz ne spremeni. na voljo so številne izvedbe programskega jezika AWK (najbolj znana interpreterja sta GNU gawk in 'new awk' mawk). Načelo je preprosto: AWK išče določen vzorec in izvede niz ukazov, ko ga najde.

Ustvaril sem preskusno datoteko 'nekaj', ki obsega naslednje vrstice:

$awk '/test/ {print}' /tmp/nekaj

test123

test

Vzorec, ki ga AWK išče, je 'test', ukaz, ki ga izvede, ko v datoteki /tmp/nekaj najde vrstico s tem vzorcem, pa 'print'. $awk '/test/ {i=i+1} END {print i}' /tmp/nekaj

3

Če iščete številne vzorce, je pametno zamenjati besedilo med narekovaji z '-f datoteka.awk' in napisati vzorce ter ukaze v datoteko 'datoteka.awk'. Na ukaz grep smo že nekajkrat naleteli v prejšnjih poglavjih, ko je bilo treba izpisati vrstice z iskanim vzorcem. Vendar grep zmore še več. $grep "iščemo tole" /var/log/messages -c

12

Niz "iščemo tole" se je v datoteki /var/log/messages ponovil 12-krat.

[priznam, ta zgled ni popolnoma resničen - malce sem priredil /var/log/messages :-)] Ta zgled ne izpiše točno tistega, kar bi pričakovali. V uporabljeni preskusni datoteki je naslednje besedilo: $wc --words --lines --bytes /tmp/nekaj

1 5 28 /tmp/nekaj

Wc se za vrstni red podanih parametrov ne zmeni, temveč izpiše statistike vedno enako: <vrstice> <besede> <znaki> <datoteka>. To pot je v preskusni datoteki naslednje besedilo:

$sort /tmp/nekaj

Izpis je videti takole:

Ukazi ne bi smeli biti tako enostavni :-) Bc lahko prebere račune iz datoteke, podane v ukazni vrstici, ali pa prek uporabniškega vmesnika. Ta zgled prikazuje nekaj ukazov.

Navadno bc zaženem s parametrom -q, ki prepreči izpis pozdravnega sporočila. $bc -q

Manjša demonstracija zmožnosti programa tput: $tput cup 10 4

Pozivnik se prikaže na (y10,x4) $tput reset

Počisti zaslon, pozivnik pa se prikaže na (y1,x1). (y0,x0) je zgornji levi kot zaslona. $tput cols Izpiše število znakov terminala v smeri osi x.

Toplo vam priporočam, da se dobro seznanite vsaj s temi programi. Seveda pa je še množica drugih majhnih programov, s katerimi v ukazni vrstici lahko izvajate prave čarovnije.

[nekaj zgledov v tem poglavju je vzetih iz priročnikov in pogostih vprašanj] Še več skriptov Izvajanje ukaza na vseh datotekah v imeniku.

Primer: Preprost skript za varnostno kopijo (še nekoliko boljši)

#!/bin/bash IZVORNA_MAPA="/home/" CILJNA_MAPA="/var/varnostne_kopije/" DATOTEKA=home-$(date +%Y%m%d).tgz tar -cZf $CILJNA_MAPA$DATOTEKA $IZVORNA_MAPA

Preimenovalnik datotek

#!/bin/sh # renna: preimenuje več datotek po določenih pravilih # napisal felix hudson Jan - 2000 # najprej preverimo za različne 'načine', ki jih program ima. # če prvi argument ($1) ustreza pogoju, izvedemo določen del # programa ter nato končamo izvajanje skripta # preverimo, ali gre za primer predpone if [ $1 = p ]; then # zdaj se znebimo spremenljivke za način ($1) ter predpone ($2) predpona=$2 ; shift ; shift # hiter preskus, ki preveri, ali so bila podana imena datotek # če niso bila, je bolje, da ne storimo ničesar, kakor # da bi poskušali preimenovati datoteke, ki jih ni!! if [$1 = ]; then echo "datoteke niso bile podane" exit 0 fi # ta zanka se ponovi za vsako datoteko, ki je bila podana # skriptu, ter preimenuje eno naenkrat for datoteka in $* do mv ${datoteka} $predpona$datoteka done # tu končamo izvajanje exit 0 fi # preverimo, ali gre za preimenovanje končnice # ta del je skoraj enak prejšnjemu, zato nima zaznamkov if [ $1 = k ]; then koncnica=$2 ; shift ; shift if [$1 = ]; then echo "datoteke niso bile podane" exit 0 fi for datoteka in $* do mv ${datoteka} $datoteka$koncnica done exit 0 fi # preverimo, ali gre za zamenjavo vzorca if [ $1 = z ]; then shift # tale del sem dodal zato, da takrat, ko uporabnik ne # navede parametrov, ne poškodujemo datotek if [ $# -lt 3 ] ; then echo "uporaba: renna z [izraz] [zamenjava] datoteke... " exit 0 fi # odstranimo druge parametre STARO=$1 ; NOVO=$2 ; shift ; shift # ta zanka se ponovi za vsako datoteko, ki je bila podana # skriptu, in jo preimenuje z uporabo programa 'sed', ki v # besedilu iz standardnega vhoda poišče izraz in ga zamenja z # drugim. Tu mu na standardni vhod podamo ime datoteke. for datoteka in $* do NOVO_IME=`echo ${datoteka} | sed s/${STARO}/${NOVO}/g` mv ${datoteka} $NOVO_IME done exit 0 fi # če smo prišli do sem, to pomeni, da programu ni bil podan # noben parameter, zato uporabniku povemo, kako se ga uporablja echo "uporaba;" echo " renna p [predpona] datoteke.." echo " renna k [končnica] datoteke.." echo " renna z [izraz] [zamenjava] datoteke.." exit 0 # končano! Preimenovalnik datotek (preprost)

#!/bin/bash # preimenuj.sh # enostaven preimenovalnik datotek kriterij=$1 izraz=$2 zamenjava=$3 for i in $( ls *$izraz* ); do datoteka=$i novo_ime=$(echo $i | sed -e "s/$izraz/$zamenjava/") mv $datoteka $novo_ime done Ko gre kaj narobe (razhroščevanje) Načini klicanja BASH

V prvo vrstico skripta napišite #!/bin/bash -x

To bo pri izvajanju izpisalo nekaj koristnih informacij. O tem spisu

Sporočite mi vaše predloge/popravke, oziroma kaj bi radi videli v tem spisu. Poskusil ga bom posodobiti, kakor hitro bo mogoče. (brez) jamstva

Ta spis ne jamči ničesar o ničemer. In tako naprej. Prevodi

Italijanski: William Ghelfi (wizzy at tiscalinet.it)

Francoski: Laurent Martelli

Korejski: Minseok Park

Korejski: Chun Hye Jin

Slovenski: Andrej Lajovic (andrej.lajovic at guest.arnes.si)

Španski: neznan

Domnevam, da je na voljo še več prevodov, vendar o njih nimam podatkov. Če veste za katerega, mi, prosim, sporočite. Zahvale

Vsem, ki so ta spis prevedli v druge jezike (prejšnje poglavje) Nathanu Hurstu za številne popravke, Jonu Abbottu za pripombe o aritmetičnih izrazih, Felixu Hudsonu za skript, Keesu van den Broeku za številne popravke ter vnovično pisanje poglavja o uporabnih ukazih, Mike (pink) je imel nekaj predlogov o iskanju bash in preverjanju datotek, Fieshu za predlog pri poglavju o zankah, Lion je predlagal, naj omenim pogosto napako (./hello.sh: Command not found.), Andreasu Becku za nekaj popravkov in komentarjev. Zgodovina

Dodani novi prevodi in nekaj manjših popravkov.

Dodal poglavje o uporabnih ukazih, ki ga je znova napisal Kess.

Upošteval še nekaj popravkov in predlogov.

Dodani zgledi pri primerjavi nizov.

v0.8 opustil različice, domnevam, da je datum dovolj.

v0.7 Popravki ter napisanih nekaj starih TO-DO.

v0.6 Manjši popravki.

v0.5 Dodal poglavje o preusmeritvi.

v0.4 je izginila s svojega mesta zaradi mojega nekdanjega šefa in ta spis je našel mesto tam, kjer mora biti: www.linuxdoc.org.

prej: ne spominjam se, poleg tega nisem uporabljal ne rcs ne cvs :( Še več virov

Uvod v bash (pod BE)

Bourne Shell Programming http://207.213.123.70/book/